APDEJT.si

Portugalska pravosodna policija (PJ) je v Lizboni aretirala 45-letnega moškega, ki ga je iskala Venezuela zaradi ponarejanja dokumentov. Moški je bil aretiran na podlagi mednarodne tiralice Interpola. O njegovi morebitni izročitvi Venezueli bo odločalo sodišče Relação de Lisboa.

Evropska komisija je predlagala delno prekinitev sodelovanja Izraela v programu za raziskave in inovacije Horizon Europe. Odločitev naj bi vplivala na subjekte v Izraelu, ki prejemajo sredstva iz programa Accelerator Evropskega sveta za inovacije (EIC), in je odziv na dogajanje v Gazi. Izrael je predlog ostro zavrnil.

Na nedavni mednarodni konferenci Združenih narodov o rešitvi dveh držav za Izrael in Palestino, ki sta jo predlagali Savdska Arabija in Francija, sta bili ZDA in Izrael opazno odsotni, kar je sprožilo kritike in obtožbe o "odklopljenosti od realnosti". Generalni sekretar OZN, António Guterres, je poudaril nujnost preseganja retorike, saj je rešitev dveh držav kljub trenutni oddaljenosti edina kredibilna pot do miru. Kljub temu so ZDA konferenco označile za "nepremišljen propagandni udar". Konferenca, ki išče časovnico za priznanje palestinske države, je bila kljub bojkotu pomemben korak mednarodne skupnosti k iskanju rešitve.

Brazilija je ponovno izstopila z zemljevida lakote Organizacije združenih narodov (OZN), kar je predsednik Luiz Inácio Lula da Silva označil za "zgodovinsko zmago". Lula da Silva je na družbenih omrežjih sporočil, da je zmanjšanje hude prehranske negotovosti in podhranjenosti pod 2,5 % prebivalstva razlog za veliko ponos. Novico so potrdili tudi tuji mediji, ki so poudarili pomen dosežka za Brazilijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta v telefonskem pogovoru razpravljala o razmerah v Siriji in iranskem jedrskem programu. Kremlj je potrdil, da se Rusija zavzema za izključno mirno rešitev konfliktov na Bližnjem vzhodu. Putin naj bi Netanjahuja pozval k spoštovanju ozemeljske celovitosti Sirije in iskanju pogajalske rešitve za iranski jedrski program.

Medtem ko prebivalstvo Gaze trpi zaradi lakote in podhranjenosti, je izraelski premier Benjamin Netanyahu na YouTubu razpravljal o svojih najljubših hamburgerjih, kar je sprožilo ogorčenje. Združeni narodi so opozorili, da je količina humanitarne pomoči, ki vstopa v Gazo, le "kaplja v ocean", saj naj bi doslej zaradi lakote umrlo 147 ljudi. ZN so kritizirali izraelske ovire pri vstopu pomoči in zahtevali, da ta postane "množična in nujna", saj naj bi od nedelje v Gazo vstopilo manj kot 100 tovornjakov, potrebnih pa bi jih bilo 700.

Na mednarodni konferenci Združenih narodov o mirni rešitvi Palestine in rešitvi dveh držav je bila poudarjena potreba po obnovi šol in bolnišnic v Gazi ter ponovni vzpostavitvi zaupanja med Izraelci in Palestinci. Medtem pa izraelski organizaciji B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice opozarjata na genocid v Gazi, saj sta predstavili poročila, ki potrjujejo obstoj "koordiniranega napada na vse vidike življenja Palestincev". To mnenje so že podprli Združeni narodi in več mednarodnih organizacij.

Donald Trump je izrazil razočaranje in je skrajšal rok Rusiji za prekinitev vojne v Ukrajini na 10 do 12 dni. Predhodno je bil rok 50 dni, določen 14. julija. Ameriški predsednik je med obiskom v Združenem kraljestvu zaostril stališče do Moskve, omenjajoč možnost skrajšanja roka za prekinitev ognja s Kijevom.

Mednarodno poročilo je izpostavilo Gazo kot eno izmed območij, kjer je lakota narasla. Na Bližnjem vzhodu se ocenjuje, da se je v letu 2024 s pomanjkanjem hrane soočilo 12,7 odstotka prebivalstva ali več kot 39 milijonov ljudi.

Jean-Noël Barrot, francoski minister za Evropo in zunanje zadeve, je na konferenci Združenih narodov v New Yorku poudaril pravico palestinskega ljudstva do samoodločbe. Barrot je tudi napovedal, da bodo v New Yorku sprejete "zgodovinske zaveze", med drugim tudi glede osvoboditve talcev na obeh straneh in končanja vojne med Izraelom in Palestino.

Donald Trump je Vladimirju Putinu postavil nov, skrajšan rok 10 do 12 dni za konec vojne v Ukrajini, kar pomeni, da bi se morali boji ustaviti okoli 8. avgusta. Ukrajina je pozdravila to »odločnost« Washingtona, potem ko je Trump izrazil razočaranje nad pomanjkanjem napredka in dejstvom, da se ne dela več iluzij o Kremlju. Pred tem je Trump 14. julija Putinu dal 50 dni časa za ustavitev konflikta.

Mednarodna konferenca Združenih narodov o mirni rešitvi v Palestini je bila priča pozivu italijanske podsekretarke za zunanje zadeve, Marie Tripodi, k obnovi šol in bolnišnic v Gazi ter k izgradnji zaupanja med Izraelci in Palestinci. Medtem so izraelske organizacije, kot sta B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice, predstavile nova poročila, ki podpirajo trditve o genocidu v Gazi, kar so že predhodno podpirali Združeni narodi in druge mednarodne organizacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je 28. julija skrajšal prvotni 50-dnevni rok za prekinitev konflikta v Ukrajini, ki ga je dal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, na 10 do 12 dni. Trump je poudaril, da je bil rok skrajšan po nedavnih napadih na ukrajinska mesta, vključno s Kijevom, in da ga osebno srečanje s Putinom ne zanima, ker je prepričan, da se že ve, kaj se bo zgodilo.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro obsodil uporabo lakote kot vojnega orožja, ki se širi zaradi obstoječih konfliktov. V svojem nagovoru je poudaril, da lakota nikoli ne bi smela biti uporabljena v vojaške namene, ter s tem opozoril na kritično situacijo v Gazi in Sudanu.

Izrael je v Gazo poslal 120 tovornjakov s humanitarno pomočjo, s čimer se je povečala količina dostavljene pomoči. Poleg tega je 180 tovornjakov še v čakalni vrsti za dostavo. Te dostave so prve večje po več mesecih in sledijo odprtju prehodov, kar je ključno za obvladovanje katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi.

Malezija je napovedala, da bo posredovala v mirovnih pogajanjih med Tajsko in Kambodžo. Voditelja obeh držav naj bi se v ponedeljek sestala v Kuala Lumpurju, da bi dosegla rešitev za oboroženi spopad na njuni skupni meji, ki traja od četrtka.

Bolgarija trenutno gasi 236 gozdnih požarov, medtem ko najobsežnejši požar pustoši okoli vasi Ilindentsi v regiji Blagoevgrad. Pri gašenju sodeluje približno 200 gasilcev in vojska, država pa računa na zračno pomoč s strani Evropske unije za zajezitev plamenov.

Izraelske oborožene sile so v soboto zvečer prestregle ladjo Handala, na kateri je bilo 21 aktivistov in civilistov iz 12 držav, namenjenih v Gazo z begunsko pomočjo. Ladja je plula v mednarodnih vodah, približno 40 navtičnih milj od palestinske enklave. Med potniki so bili tudi novinarji in zagovorniki človekovih pravic.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je francoskega kolega Emmanuela Macrona pohvalil za napoved Francije, da bo septembra na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo. Erdogan je poudaril, da je dvodržavna rešitev ključnega pomena za trajni mir v regiji.

Naslednja izdaja športnih iger Skupnosti portugalsko govorečih držav (CPLP) še nima določenega gostitelja. Timorski minister za mladino, šport, umetnost in kulturo, Nélio Isaac, je izjavil, da bi lahko Angola prevzela organizacijo 13. edicije iger, če se Brazilija do konca leta ne bo izjasnila o svoji kandidaturi.